Občinski odbor Hrastnik

Novice

POKOJNINSKA REFORMA

16. december 2012 nedelja

Hitre spremembe razvoja družbe pogojujejo nenehno potrebo po prilagoditvi sistemov socialnega zavarovanja. Ti sistemi se med seboj razlikujejo, med drugim tudi po nujnosti trajnega ohranjanja pravic, pri čemer nedvomno drži, da mora pokojninsko zavarovanje zagotavljati pravice na podlagi dolgega časa (zavarovanje) in tudi za vedno daljši čas. Spremembe, ki bodo omogočale pridobivanje pravic iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ki bodo posamezniku zagotavljale ohranitev življenjskih standardov, morajo biti zato usmerjene predvsem v končno zagotovitev primernih pokojninskih prejemkov v začrtanih okvirih javnofinančnih zmogljivosti.

Cilj Vlade RS je priprava modernizacije, ki bo hkrati zagotavljala dostojnost pokojnin iz javnega pokojninskega sistema in finančno vzdržnost pokojninskega sistema, ob tem pa ne bo sledila enemu cilju na račun drugega. To pomeni, da ne moremo zasledovati samo finančne vzdržnosti in v zameno nižati pokojnin oziroma ne moremo povečevati finančnega bremena prihodnjih generacij. Na drugi strani pa je vladni cilj tudi, da bo modernizacija čim širše družbeno sprejemljiva ter pravična do vseh generacij - deležnikov pokojninskega sistema.

Predlog nove pokojninske zakonodaje tako predvideva prilagajanje obstoječega pokojninskega sistema novim demografskim in gospodarskim okoliščinam ter zagotavlja njegovo dolgoročno javnofinančno vzdržnost in stabilnost ter dostojne pokojnine sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev.

Spremembe bodo kljub nujnosti hitrega sprejetja nove zakonodaje postopne, premišljene in izpeljane v ustreznih prehodnih obdobjih.

Ključne spremembe:

Polna starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe in 60 let starosti

Upokojitvena starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine se za moške in ženske z najmanj 15 let zavarovalne dobe postopoma dviguje na 65 let, minimalna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa bo 60 let ob sočasnem izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe (ženske in moški). Upokojitvena starost za predčasno pokojnino bo za oba spola 60 let, predčasno pa se bodo lahko zavarovanci upokojili ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe.

V Sloveniji imamo, v primerjavi z drugimi evropskimi državami, najnižjo minimalno starost za upokojitev moških 58 let in eno izmed najnižjih za ženske (57 let in 4 mesece v letu 2012). Pri ženskah ima podobno nizko starost za upokojitev žensk le še Romunija (58 let in 4 mesece).

Zakonski dvig upokojitvenih starosti po ZPIZ-2 bo postopen, prehod pa bo trajal vse do leta 2020.

Zaustavitev nadaljnjega padanja pokojnin

Odmerni odstotek se vsako leto znižuje za pol odstotne točke in bo leta 2024 dosegel 72,5 %. S predlogom zakona se zaustavlja na sedanji vrednosti 78 % in s tem preprečuje nadaljnje padanje pokojnin.

Informativni individualni računi - večja preglednost za večjo solidarnost

Cilj uvedbe informativnih individualnih računov je zagotoviti dodatno preglednost celotnega pokojninskega sistema in tako povečati zaupanje zavarovancev v sistem.

Predvideva se vzpostavitev informativnega računa, na katerem se bodo za vsakega zavarovanca posebej beležili njegovi matični podatki o obračunanih in plačanih prispevkih. Na ta način bo zavarovanec v realnem času z nekaj kliki pridobil informacije in kontrolo nad tem, ali mu je delodajalec dejansko plačal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Informativni osebni račun bo za vsakega zavarovanca, ki je vključen v obvezno zavarovanje, vodil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Spodbujanje daljšega ostajanja v zaposlitvi in preprečevanje prezgodnjega upokojevanja

Trenutno bonusi in malusi ne opravljajo svoje funkcije, ki je v spodbujanju daljšega ostajanja v zaposlitvi in preprečevanju prezgodnjega upokojevanja. Merilo za nagrajevanje oziroma kaznovanje z odbitki pri pokojnini predstavlja predčasna pokojnina. Tako se ta zavarovancu zniža za 0,3 % (moški in ženske) za vsak mesec upokojitve pred 65 let starosti (oba spola). Ker bo dvig zakonske starosti na 65 let postopen, prav tako pa se postopoma dviguje tudi pokojninska doba za predčasno pokojnino za zavarovanke iz 38 let na 40 let, so odbitki (t. imen. malusi) temu prilagojeni.

Na drugi strani pa predlog uvaja nov bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20 % pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Hkrati pa se jim bo z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, povečeval tudi odmerni odstotek za pokojnino. Bonus bo zavarovanec užival vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do 65 leta starosti.

Obračunsko obdobje za odmero pokojnine se zviša na 28 let

Upoštevajo se plačani prispevki v 28 letnem obdobju z možnostjo izvzema najmanj ugodnih 3 let), s čimer bo omogočen pravičnejši način odmere pokojnine. Podaljševanje obračunskega obdobja in možnost izvzema se odvija postopoma.

Večja fleksibilnost in odprtost instituta delne upokojitve

Delna upokojitev bo po novem omogočena vsem in ne le osebam, ki imajo sklenjeno delovno razmerje, kar pomeni, da bo delna upokojitev mogoča tudi za druge kategorije zavarovancev (npr. samozaposlene, kmete itd.). Prav tako bo v primeru delne upokojitve omogočen fleksibilen delovni čas ob zakonski ureditvi dnevnega minimuma. Tiste, ki se bodo odločili za delno upokojitev, pa se bo skušalo z dodatnim denarnim bonusom v obliki 5 % odmerjene predčasne oziroma starostne pokojnine dodatno motivirati za ostajanje v zaposlitvi, in sicer do dopolnitve 65. leta starosti.

Usklajevanje pokojnin - 60 % od rasti povprečne bruto plače in 40 % povprečne rasti cen življenjskih stroškov


Letna uskladitev pokojnin se opravi ob izplačilu pokojnin za mesec februar tekočega leta. Pokojnine se uskladijo za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar – december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih stroškov v obdobju januar – december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene rasti cen življenjskih stroškov.

Prilagoditev poklicnega zavarovanja

Poklicno zavarovanje, ki je že do sedaj temeljilo na sistemu vnaprej določenih prispevkov, se prilagaja vsem zavarovancem te oblike zavarovanja. Za večino zavarovancev se določa prispevna stopnja, povišana z zadnjo spremembo pokojninskega načrta sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo mora plačevati delodajalec, hkrati s tem pa se na novo definira tudi pravica do poklicne pokojnine. Poklicna pokojnina je prejemek, ki posamezniku zagotavlja določen dohodek, od trenutka, ko zapusti trg dela pa do izpolnitve pogojev za upokojitev v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Višina poklicne pokojnine je pri vsakem posamezniku odvisna od višine nabranih sredstev na njegovem osebnem računu in predvidene dobe prejemanja poklicne pokojnine. Poklicna pokojnina ne sme znašati manj, kot znaša v mesecu uveljavitve pravice do poklicne pokojnine 80 % najnižje pokojninske osnove. Uživalec pravice do poklicne pokojnine ima tudi pravico, da se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer si zagotovi višjo odmero pokojnine ob upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Dodatno zavarovanje za zagotovitev dodatnega dohodka

Dodatno zavarovanje predstavlja zbiranje sredstev na osebnih računih članov te oblike zavarovanja z namenom, da se posamezniku v času uživanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotovi dodaten dohodek. Ta oblika zavarovanja se lahko vzpostavi kot kolektivno zavarovanje pri delodajalcu, ki v celoti financira zavarovanje za vse svoje zaposlene, ali pa z individualno vključitvijo v pokojninski načrt individualnega zavarovanja, na podlagi katerega član sam vplačuje premijo. Vplačnik premije dodatnega zavarovanja je upravičen do davčnih olajšav za vplačane premije. Pravici, ki jih zagotavlja ta oblika zavarovanja, sta: pravica do dodatne starostne pokojnine in pravica do predčasne dodatne starostne pokojnine, zavarovanec pa lahko ob določenih pogojih zahteva tudi izplačilo premoženja, vpisanega na njegovem osebnem računu v enkratnem znesku.

Izvajalec dodatnega zavarovanja je pokojninski sklad, ki se lahko oblikuje kot vzajemni pokojninski sklad, kritni sklad, krovni sklad ali pa kot skupina kritnih skladov. Upravljavci pokojninskega sklada so lahko samo pokojninska družba, zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja ter banka, ki ima dovoljenje za upravljanje pokojninskih skladov. Bistvene spremembe v primerjavi z veljavno zakonodajo se predlagajo tudi na področju naložbene politike. Na podlagi krovnih skladov oziroma skupine kritnih skladov naj bi se izvajala naložbena politika življenjskega cikla, v okviru katere bi upravljavec sam, glede na starost člana, slednjega razporejal od (pod)sklada z bolj agresivno naložbeno politiko v sklad z manj agresivno naložbeno politiko in na koncu v sklad z minimalno zajamčeno donosnostjo.

Poleg omenjenega se vzpostavlja tudi učinkovit nadzor, tako nad delovanjem sistema samega, kot tudi nad zagotavljanjem pravic članov.





nazaj   

TV SDS 

 
Napovednik dogodkov 
november 2014
pon tor sre čet pet sob ned
1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
 
Ali podpirate vlado?
da
ne

arhiv anket

Nova pot 
Nova potDecember 2010

Arhiv